Pred kratkim sem bral knjigo o komunikaciji, v kateri avtor primerja informacije, ki jih želimo deliti, z lepljivim želejem. Ko komuniciramo mečemo ta žele (informacije) v ljudi okrog sebe in upamo, da se bo vsaj nekaj tega želeja prijelo. Na nekaj podobnega me spominja zadnje dejanje g. Bernankeja, ko je 3. novembra odobril še eno pošiljko finančnih stimulacij (quantitative easing #2 = QE2) v višini 600 milijard dolarjev. S helikopterjem meče ogromne količine denarja v gospodarstvo in pri tem srčno upa, da se bo vsaj nekaj od tega prijelo…
Od nerganja finančnih strokovnjakov nad tem se trese vsa Amerika. Evropa in druge velesile so jim pri tem tesno za petami. Vendar Mr. Be(a)n seveda ne bo še enkrat razmislil vse zadeve, vsaj dokler ima okoli sebe loleke, ki ga pri tem podpirajo.
Namen
Spodbuditi hitrejše gospodarsko okrevanje in obdržati inflacijo na ustrezni stopnji. Do okrevanja bi prišlo, ker bi bilo v obtoku na voljo več denarja in bi bilo super fino, če bi se del tega denarja porabil za investicije podjetij. S tem bi se kreirala nova delovna mesta, posledično seveda znižala nezaposlenost, bilo bi nekoliko več potrošnje in BDP bi se postopoma zvišal. Inflacijo bi pa radi obdržali na istem mestu (želijo preprečiti, da bi se znižala), saj v nasprotnem primeru lahko pride do deflacije, česar se pa na smrt bojijo. Ta jih namreč vedno spomni na Japonsko in njeno 20 letno gospodarsko stopicanje na mestu, medtem, ko se je ves ostali svet pridno razvijal in rasel.
Kako deluje financiranje gospodarstva?
Centralne banke imajo na voljo tri načine, da uravnavajo količino denarja v obtoku,
- Določanje obvezne rezerve, ki jo banke morajo imeti.
Zvišanje rezerve pomeni, da jim ostane manj denarja za posojanje = denar v obtoku se zmanjša. Znižanje obvezne rezerve pripelje do obratnega učinka. To dejanje je bolj učinkovito v gospodarstvih, kjer se podjetja financirajo izključno s pomočjo bank. V Ameriki je nekoliko drugačna zgodba, saj obstaja močan trg obveznic, poleg tega pa je obstajal ravno tako zelo močan Shadow Banking System.
- Določanje višine obrestnih mer:
S tem centralne banke določajo ceno dolga. Nižja obrestna mera pomeni bolj poceni dolg, kar ga naredi bolj dostopnim in več ljudi in podjetij ga uporablja. To seveda poveča količino denarja v obtoku. Obratno velja za zvišanje obrestne mere.
- Nakup državnih obveznic:
Slednjega se je odločil uporabiti g. Bernanke. Ko hoče FED povečati količino denarja v obtoku, na trgu kupi za milijarde dolarjev (600 v tem primeru) državnih obveznic. Ker denarja za to seveda ni (saj smo v krizi konec koncev), do njega pridejo tako, da ga enostavno natisnejo kolikor ga pač potrebujejo. 1 billion? 2 billion? 600 billion? How much? You name it – you got it… Ko hoče zmanjšati količino denarja v obtoku, iz svoje malhe potegne državne obveznice in jih proda nazaj na trg. Pridobljeni denar potem drži pri sebi, kar pomeni, da ga ni v obtoku.
Kako poteka nakup državnih obveznic?
FED kupuje državne obveznice na trgu. Trg v tem primeru pomeni velike finančne institucije (Morgan Stanley, JP Morgan, Citi, Goldmann…), ki imajo teh obveznic v izobilju, saj so najbolj varna naložba in banke redno investirajo v njih. Zakaj bi banke sploh prodale obveznice FEDu? Zato, ker jim ta ponudi višjo ceno od tržne, kar za njih seveda pomeni profit. Banke gredo še korak dlje od tega. Ko slišijo, da bo FED kupoval, hitro po trgu kupijo kar se da veliko teh obveznic po tržni ceni, da jih potem lahko FEDu čim več ‘stisnejo’ po višji odkupni ceni, ki jo je FED pripravljen plačati.
Banke so torej FEDu prodale državne obveznice in sedaj imajo na voljo nekaj manj kot goro denarja. Kot dobri gospodarji ne bodo le stali in gledali kako se zelenci svetijo, temveč se bodo potrudili da ga vložijo in še kaj dodatnega zaslužijo. In na to računa tudi naš Ben. Upa namreč, da se bo nekaj tega denarja odlilo v sektorje, ki že nekaj časa z odprtimi usti čakajo na drobtinice.
Zakaj to ne bo delovalo?
Kot prvo zaradi tega, ker niti prvi finančni stimulus ni deloval. V letih 08 – 10 je FED na trg poslal 1.5 TRILIONA dolarjev z namenom spodbuditi gospodarstvo. Torej bistveno več, kot znaša sedanji stimulus od ‘le’ 600 milijard. Kljub temu se je v tem času povpraševanje za dolgom in seveda sama zadolženost privatnega sektorja znižala za skoraj 300 milijard dolarjev (pred 08 je rastel že 63. leto zapored). Podjetja se torej ne zadolžujejo bolj, ne investirajo več, ne ustvarjajo novih delovnih mest, nezaposlenost se na zmanjšuje, agregatno povpraševanje se ne zvišuje, BDP in gospodarstvo tako ne okrevata…!
Ameriška gospodarstvo je namreč že tako prezadolženo, kar je bil vzrok za finančno krizo na prvem mestu. Prihodnost ameriške ekonomije je zelo negotova in FED s svojimi stimulusi samo še prispeva k temu. Gospodinjstva v Ameriki zato varčujejo, saj se želijo končno znebiti svojih dolgov. Nezaposlenost je velika, novih služb ni na spregled, firme še vedno odpuščajo. Nihče ni nor, da bi si v teh časih nakopal še nekaj dodatnega dolga. Podjetja razmišljajo na isti način, hudiča – tudi banke to počnejo! Vsi namreč želijo izboljšati svoje bilance. Celotno gospodarstvo je v stadiu masivnega razdolževanja in povečanje količine denarja, ki je na voljo, to ne bo spremenilo. Nobeden namreč noče tega denarja, ne glede na to kako poceni je.
Kaj stimulus pomeni za podjetja?
Zelo malo. Kot že omenjeno, nobeden ne želi novega dolga. Tudi podjetja ne, saj so med krizo odpuščala delavce, kar pomeni, da ne izkoriščajo polno svojih zmogljivosti. Stroji še vedno stojijo, zgradbe še vedno samevajo. Dokler povpraševanje po proizvodih zopet ni tako visoko, da nazaj zaposlijo ljudi in povečajo proizvodnjo, ni smisla dodatno investirati v druge projekte.
Seveda ne pravim, da se nobeno podjetje ne bo okoristilo s poceni dolgom, vendar ne v taki meri, da bo bistveno vplivalo na potek gospodarstva. Ne smemo pa pozabiti, da so tudi banke v fazi varčevanja in niso naklonjene tveganju. Še vedno namreč raje zadržijo denar zase, kot pa da ga posojajo.
Vendar banke bodo vseeno investirale presežek denarnih sredstev, saj jim ga v nasprotnem primeru poje inflacija. Tako se bodo obrnile na borzo in iskale varne naložbe. S&P bo verjetno poskočil. Bodisi zaradi dejansko povečanega povpraševanja, bodisi le zaradi pričakovanja vlagateljev. Špekulanti na to seveda računajo in bodo za to tudi nekaj donosa ustvarili. Vendar to ne pomeni, da se bo gospodarstvo kakorkoli popravilo! Za popravek stanja je potrebno okrevanje realnega gospodarstva in ne finančnega. Poleg tega, FED ima možnost printati denar, vendar pa nima možnosti kontrolirati kam ta denar odteka! Azijski trg je sedaj veliko bolj zanimiv od ameriškega, ne vem zakaj ne bi banke tja vlagale? V tem primeru se S&P ne bo veliko premaknil. Posledično se nova delovna mesta bodo kreirala, vendar ne v dragi nam USA, temveč na Kitajskem…
Še nekoliko bolj za šalo, kot za res. Pa vendar…
Razne Ekonomije 