Odkar je nastopila finančna kriza se v medijih vedno znova pojavljajo in ponavljajo isti izrazi. Izrazi, ki nam vzbujajo skrbi, povečujejo pesimizem in negotovost. Opazil sem, da veliko ljudi ne ve kaj ti izrazi pomenijo, predvsem pa da jih mešajo med sabo, da ne rečem, da jim pomenijo eno in isto. Opisani izrazi so zelo kompleksne narave saj so odvisni od številnih dejavnikov. Ponujen opis je le njihova poenostavljena obrazložitev.
- Inflacija
Ob tej besedi najprej pomislimo na to, da cene proizvodov rastejo, za kar je razlog predvsem v nižji vrednostni denarja. Vrednost vsake stvari lahko okvirno določimo glede na njeno razpoložljivost. Diamanti so sila redki, ter zaradi tega tudi veliko vredni. Papirja, na drugi strani pa imamo v izobilju, zato je list A4 formata zelo poceni. Isti koncept lahko uporabimo tudi glede denarja. Več kot je denarja v obtoku, manj je vreden in več ga moramo odšteti za nakup dobrin. Koliko denarja je v obtoku kontrolirajo centralne banke posameznih držav glede na politiko, ki ji trenutno sledi. Ko centralna banka zaradi zahtev vlade na novo natisne večjo količino denarja in jo izpusti v obtok, se količina denarja v sistemu poveča in njegova vrednost pade. Za list A4 papirja morate sedaj odšteti več. Inflacija je torej stopnja po kateri cene izdelkov in storitev rastejo, vrednost denarja pa upada. Meri se z indeksom cen življenskih potrebščin. Centralne banke želijo obdžati stopnjo inflacije med zmernih 2% in 3% letno, saj inflacija v tej meri pozitivno vpliva na posamezne segmente trga, kot so recimo investicije.
- Deflacija
Deflacija je ravno obratno od inflacije. Vrednost denarja se tokrat viša, dobrine postajajo cenejše. Na prvi pogled je to za potrošnika dobra novica, vendar zmanjšanje cen dobrin v tem primeru ni pozitivne narave, saj je le posledica drugih, predvsem negativnih dogodkov. Do deflacije pride zaradi zmanjšanega agregatnega povpraševanja (zmanjšanje povpraševanja v celotnem gospodarstvu), ki je posledica znižanje ponudbe denarja na trgu. Ker je povpraševanje manjše, se cene proizvodov začnejo nižati, vrednost denarja pa rasti. To potrošniki seveda opazijo in morebitne večje nakupe odložijo na kasneje z upanjem, da bodo cene še dodatno padle. S tem se še povečajo deflacijski pritiski. To za podjejte seveda pomeni izpad dohodka, na kar se mora prilagoditi. Najprej z odpravljanjem odvečnih stroškov – znižajo se plače, opuščajo se nekateri programi, začnejo se odpuščati delavci – vse to pomeni še manj denarja v obtoku in še manj povpraševanja. Zaradi slabe prodaje se ustavijo morebitne investicije v nove kapacitete in posledično se rast gospodarstva ustavi.
Centralne banke poizkušajo odpraviti deflacijo predvsem z ustvarjanjem inflacije – torej nižajo obrestno mero z namenom zagotoviti ugodno financiranje, kar naj bi zopet obudilo povpraševanje in potrošnjo. V primeru, da to ne pomaga, potem povečajo državno potrošnjo v obliki finančnih injekcij (quantitive easening), kar naj bi pomagalo k odpiranju dodatnih delovnih mest, investicij in s tem pripomogli k potrošnji.
- Stagnacija
Stagnacija je daljše obdobje upočasnjene gospodarske rasti. Če je rast BDPja manjša od 2 – 3% letno, potem govorimo o stagnaciji
- Stagflacija
Stagflacija je kombinacija obdobja upočasnjene gospodarske rasti (stagnacije) in inflacije. Inflacija se pojavi, ko gospodarstvo raste z visoko stopnjo rasti, kar povečuje razpoložljiva denarna sredstva in s tem pripomore k višanju cen. Inflacija med stagnacijo je torej neobičajna. Do stagflacije pride iz dveh razlogov: prvi je zaradi nenadnega pomanjkanja ključnih surovin – recimo nafte (naftna kriza v 70ih letih), kar je privedlo do zviševanja cen proizvodov, čeprav je bilo gospodarstvo v stagnaciji. Drugi razlog pa je neustrezna fiskalno monetarna politika države. Stanje stagflacije je izredno neugodno za državo, saj se rešitve stagnacije in inflacije med seboj izključujejo.
- Recesija
Recesija je pojem o katerem zadnje čase največ poslušamo po medijih in ima vedno zelo negativen prizvok. Vedno se omenja skupaj z napovedmi o prenehanju sveta takega, kot ga poznamo in s propadom dosedanjega kapitalističnega sistema. Recesija je zelo daleč od tega. Je namreč le sestavni del povsem normalnega gospodarskega cikla. Uradno se napove, ko se pojavi negativna gospodarska rast v vsaj dveh četrtletjih. Je trenutna ohladitev poprej zelo aktivnega gospodarstva. Lahko jo primerjamo s tekom na 20 km, kjer se pri 10ih km za 10 minut ustavimo za raztegovalne vaje; nakar spet nadaljujemo s tekom. V tem času se iztrebi plevel – torej podjetja in dejavnosti, ki so bila prezadolžena, ki niso ustvarjale dovolj prihodkov in niso bila več konkurenčna. Slabe firme propadejo, nezaposlenost se poveča, potrošnja in s tem rast BDPja se zmanjša, inflacija se zniža. Podjetja bi se v tem času morala prestrukturirati, znižati dolgove, ukiniti odvečne stroške in zopet začeti poslovanje – tokrat močnejša in bolj zdrava. Vendar hoče država (ZDA) tokrat s svojimi regulacijami preprečiti ta naravni gospodarski cikel z vzpodbujanjem gospodarstva s predpisovanjem nizkih obrestnih mer in velikimi finančnimi injekcijami. Vendar, kot pravi ekonomist Bill Bonner (na posnetku spodaj), prevelika zadolženost je ustvarila sedajšnje stanje na prvem mestu. Tokrat ni rešitev v metodi klin se s klinom zbija, in s pumpanjem še dodatnega denarja v gospodarstvo, se le to ne bo popravilo.
Intervju z G. Bill Bonner v treh delih
- Depresija
Depresija je podaljšano, bolj dolgoročno stanje recesije, kjer so posledice veliko bolj resne, kot pri recesiji.
//
Razne Ekonomije 