Cena delnice je nepomembna za podjetje. Ali pač?

Posted: 6 decembra, 2010 in finance
Oznake: , , ,

Vozim se z LPPjem domov iz službe. Sneg je vsepovsod. Vsake toliko časa pogledam na ubijalca razmišljanja (novi display, ki je na vseh avtobusih). Nekdo se je spomnil, da nam tudi v tistih desetih minutah miru, ki jih imamo na poti iz službe, vsiljuje svoje ideje, svoje morale, svoje proizvode. In ubijalec je sedaj tam. Visi. Človek ne more, da ga ne gleda. Vendar ni vse slabo. Ubijalec pokaže tudi kakšno gospodarsko novico. Sicer samo za trenutek, ravno dovolj, da sem jo opazil. Majhna, v zgornjem desnem kotu. ”Vrednost delnice xy padla za toliko toliko”. In že je ni bilo več. Vendar dovolj, da sem začel razmišljati o tem. Porodilo se mi je vprašanje na katero je odgovor vedno samoumneven. Do te mere, da samo vprašanje naredi bizarno, skoraj neumno. Vendar si nisem mogel kaj, da ne bi razmišljal o tem. In bolj, kot sem to počel, bolj mi je bilo zanimivo. Odgovor sem sicer vedel, vendar le na splošno. S sklepanjem, ki temelji na logiki. Brez znanja. Zavezal sem se, da se bom pozanimal.

Prispel sem domov in vgooglal: Why do companies care about their stock prices?

Namreč, ko podjetje izda delnice (IPO), je to prvič in zadnjič, da podjetje od tega profitira. Od tistega trenutka naprej se z delnicami trguje na sekundarnem trgu (borza) in vsi  milijonski donosi, ki se pri tem lahko ustvarijo pripadajo trgovcu. Podjetje od tega nima nobene koristi. Zakaj bi se firma potem sploh še obremenjevala s ceno delnice? Svoj denar je itak že dobila, kaj pa ji mar kaj se potem zgodi?

  • Lastniki (oz. denar)

Prvo seveda pomislimo na večinske lastnike. Večinski lastniki nimajo namena le špekulirati z delnicami, temveč dolgoročno sodelovati pri razvoju podjetja. Ker so tudi sami vložili svoja sredstva jim ni vseeno, kaj se z njihovim denarjem dogaja. Duša podjetja so torej lastniki in oni gledajo na svoje interese.

  • Srd lastnikov (oz. denar)

Manager firme (ki ni nujno tudi lastnik) je tako pod pritiskom delničarjev. Če bo nespametno ravnal z vrednostjo podjetja, bodo delničarji pomahali s čarobno paličico in manager bo letel s položaja. Vendar, ker managerju godi biti manager (beri: denar), bo naredil vse, da gredo delnice vsaj dolgoročno navzgor.

  • Nadzor lastnikov (oz. denar)

Ni redko, da je manager plačan po uspehu podjetja. Uspeh se ne ogleda samo na ceno delnice, vendar zna biti to za managerja (ki ni lastnik) najpomembnejše. Del plače se mu namreč izplača v obliki delnic firme v kateri je zaposlen. Višja cena delnice – višja plača managerja.

  • Izguba lastništva nad podjetjem (oz. denar)

Če cena delnice znatno pade, potem je to podjetje bistveno bolj občutljivo na prevzem s strani drugega podjetja (ali celo konkurence). Ob visoki ceni delnice je namreč potrebno veliko več denarja, da se kupi večinski delež na trgu in malokdo je pripravljen toliko tvegati. Če do tega pride, potem se v podjetju zamenja marsikatera vodilna pozicija in prejšnji lastniki so sedaj le delničarji.

  • Financiranje (oz. veliko denarja)

Če se podjetje hoče zadolžiti, mora najprej iti skozi mukotrpno preverjanje s strani bank. Te želijo zaščititi svoja posojila, zato revidirajo poslovanje podjetja. Ker je cena delnice povezana z dobičkonosnostjo podjetja, potem imajo prednost tista, katerim uspeva obdržati stabilno ceno delnice. Posojilo dobijo hitreje, ceneje in ugodnejšimi ostalimi pogoji.

Vendar cena delnice igra veliko večjo vlogo pri financiranju podjetja s ponovno izdajo delnic. V tem primeru je vpliv bolj direkten. Višja cena delnice = več pridobljenega denarja. Razlike so lahko očitne!

  • Ego (to pa ni denar)

Uspeh na poslovnem področju je danes najbolj opevan. Managerji in lastniki pa so ljudje, ki se radi hvalijo. Več = bolje.

Glavni cilj poslovanja vsakega podjetja, je da poveča vrednost premoženja lastnikov. To se zgodi bodisi s ceno delnice, bodisi z izplačili dividend. Cena delnice je torej zelo pomemben cilj podjetja, vendar še zdaleč ne edini. Pogosto se zgodi, da lastniki tvegajo znižanje cene delnice v zameno za uspehe na drugih področjih (recimo bolj tvegano poslovanje zaradi širitve na druge trge).

Komentiraj